• Skupaj_PROGRAMI-min.jpg

Svečnica, 2. feb. 2018 - praznik darovanja

Svoje razmišljanje bom začela z besedami »TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS«. Besede, ki jih slišimo pri sv. maši. Besede, ki izražajo darovanje v vsej globini in razsežnosti. Besede našega Gospoda, Jezusa Kristusa. »TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS«

 

Ali ne govori to tudi mati svojemu otroku, najprej v obdobju, ko ga devet mesecev nosi pod srcem in nato ob rojstvu in nato z vsakim dnem posebej, ko ga doji, ko ponoči vstaja … To je moje telo, ki se daje zate …

Ali ne reče to tudi oče svojemu otroku, ko mu nudi varnost, moč, oporo, takrat ko je otrok še majhen in v njem vidi vsemogočnega očka, ki je velik, močan … , pa tudi takrat, ko otrok odraste in očka ni več najboljši in najmočnejši … To je moje telo, ki se daje zate, takrat ko se igra z njim in takrat, ko potrpežljivo spremlja najtežja leta.

 

Ali ne reče to tudi mož svoji ženi, ko ji dan za dnem stoji ob strani, jo posluša, jo razume, jo tolaži, sprejema ... To je moje telo, ki se daje zate; zate, ki sem te izbral za svojo prijateljico in sopotnico, zate, ki si v moje življenje prinesla vedrino in lesk, zate, ki te ljubim …

 

Ali ne reče to tudi žena svojemu možu, ko mu zaupa, ko opravlja vsakdanja dela, od pranja perila do likanja, kuhanja … To je moje telo, ki se daje zate; zate, ki sem te izbrala in ti obljubila zvestobo v sreči ali nesreči, bolezni in zdravju, do konca svojih dni …

 

Ali ne reče tega tudi stara mati, ki sključena sedi v zapečku in neutrudno prebira jagode na rožnem vencu … To je moje telo, ki se daje za vas, za vas vse, ki sem vas rodila, vzgojila, spremljala, učila, molila za vas. To je moje telo, ki se daje za vnuke, za vse tiste, ki jih nosim v svojem srcu …

 

Ali ne reče to tudi duhovnik s tem ko se je posvetil in se odpovedal telesni rodovitnosti, družini, materialnemu udobju in osebni lastnini, vsem, ki so mu zaupani – to je moje telo, ki se daje za vas - vsakokrat, ko zjutraj vstaja in hiti v kapelo, kjer prinaša pred Gospoda sebe in ljudi tega sveta in ko zvečer lega v posteljo z molitvijo na ustih za vse, ki so mu poslani na pot …

 

Ali ne reče tega tudi redovnica, v svetu ali pa skrita za samostanskimi zidovi, ki se tiho iz dneva v dan v čistosti, uboštvu in pokorščini daruje za odrešenje mnogih. To je moje telo, ki se daje za te, in za te in za te, čeprav me morda nikoli ne boš videl in spoznal …

 

Še bi lahko naštevala … Vem, da nisem zaobjela vseh profilov in stanov … Kje so še vsi bolniki, misijonarji, invalidi, stari očetje … Prav iz vsega tega lahko zaslutimo, da je darovanje zajeto v samem življenju, da je pravzaprav življenje darovanje … Po Njem se vsi darujemo.

 

Prav ta telesa, v drži darovanja, srečujem iz dneva v dan. Srečujem in opazujem. Očete, matere, može in žene, duhovnike, redovnike, redovnice, otroke, mlade, babice in dedke … In po večini najdevam skrb, razočaranje, samoto, strah, žalost, tegobo, minevanje brez smisla, … Za mnoge življenje ni darovanje in v darovanju ne vidijo ne smisla, še manj veselja. Vlečejo voz življenja naprej, morda v upanju na boljše čase … Rutina in začaran krog. Zakaj?

 

Veselje darovanja izvira iz popolnega pozabljanja sebe. Pozabljanje sebe nima nič opraviti z naravnanostjo, ki povzroča bolečine in prinaša samo žalost in obup ter namesto, da bi privabljala še druge, vzbuja v njih željo po begu. Pozabljanje sebe nima zveze s tem, da s tem ko pozabljaš nase, iščeš pozornost, pohvalo, potrditev, uveljavitev… Pozabljanje sebe pomeni biti, živeti, izgorevati, ne da bi pri tem računal na svoje koristi. Če želiš sebe pozabiti, moraš najprej vedeti, kdo si. Moraš vedeti kje je tvoje mesto. Moraš živeti svojo poklicanost. S svetopisemskimi besedami je to povedano takole: »Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil. Glej prihajam, da izvršim tvojo voljo, Gospod.« /prim. Hebr 10, 5-7/

 

To je moje telo, ki se daje za vas. Ne zato, da me boš pohvalil, koval v zvezde, opazil … pač pa ker sem našel svoj prostor življenja pod soncem, kjer lahko tiho izgorevam pred Očmi svojega Stvarnika, ki mi je dal življenje in me izbral za svojega otroka!

 

»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!«

 

s. Mateja Kraševec